Blef ali grožnja z genocidom. Kaj o Trumpovih napovedih pravijo analitiki?

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uničenje civilizacije, če Iran ne bo odprl Hormuške ožine in sprejel njegovih pogojev. Pred tem je objavil, da bi lahko ZDA in Izrael "v eni noči uničili Iran".

Že več kot dva tedna napoveduje, da bo ukazal uničenje iranske civilne infrastrukture, če njegove zahteve ne bodo izpolnjene. Več mostov in elektrarn sta ameriška in izraelska vojska že poškodovali.

Trump je v svojih objavah vse bolj jezen, prostaški in žaljiv, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo, da so napadi na civilno infrastrukturo vojni zločin. Kaj o Trumpovih napovedih pravijo analitiki?

Po poročanju CNN je izraelski vir dejal, da se bo Izrael v napadih osredotočil na energetske in elektroenergetske objekte, ZDA pa bodo ciljale naftno infrastrukturo. V ponedeljek je Izrael odobril posodobljen seznam energetskih in infrastrukturnih ciljev v Iranu za primer, da bi ameriški diplomatski pogovori propadli, sta za CNN povedala dva izraelska vira.

Trditev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko v eni noči uničil Iran, ni uresničljiva z vidika dejanskih vojaških zmogljivosti ZDA in Izraela, je za CNN dejal vojaški analitik z inštituta Griffith Asia Peter Layton, nekdanji častnik avstralskih kraljevih letalskih sil.

Na vprašanje novinarja CNN, ali bi ZDA in Izrael lahko zbrali zmogljivosti za uničenje stotin iranskih elektrarn in več tisoč mostov v 24 urah, je Layton preračunal nekaj številk. Ob tem je poudaril, da gre za hipotetično misijo.

Ugotovil je, da bi lahko eskadrilja šestih nevidnih bombnikov B-2 v eni misiji nosila skupno 96 bomb JDAM (Joint Direct Attack Munition), težkih 2.000 funtov (okrog 900 kilogramov). Če bi jim uspelo opraviti po dva poleta na dan, bi to pomenilo 192 bomb, če bi vse zadele cilje.

Če temu dodamo še 40 letal F-15 ZDA in Izraela, od katerih vsako nosi šest tovrstnih bomb, bi to pomenilo dodatnih 240 bomb. Skupno bi tako prišli do 332 bomb, medtem ko je število ciljev veliko večje, je povedal analitik.

"Tudi če bi vsaka bomba zadela svoj cilj, to verjetno ne bi zadostovalo. Na vsakem od ciljev bi povzročile določeno škodo, vendar verjetno ne bi zadostovale za zrušitev srednje velikih in velikih mostov," je opisal Layton in dodal, da je to sicer odvisno od številnih dejavnikov.

"Elektrarne so običajno ogromni objekti, zato je za en sam zadetek, ki bi povzročil večjo škodo, potrebno zelo natančno načrtovanje. Poleg tega so elektrarne utrjene z veliko armiranega betona," je dejal.

Kljub temu pa ne izključuje možnosti večje škode. "Če prideš dovolj blizu, lahko poškoduješ generatorje, rezervnih generatorjev pa praviloma ni na voljo," je dejal Layton. ZDA bi lahko uporabile tudi bombnike B-1, od katerih ima vsak 24 JDAM bomb, ali B-52, od katerih ima vsak približno 20 bomb. Kljub temu pa je zmožnost ZDA, da bi uničile celoten Iran v eni noči, v najboljšem primeru zelo vprašljiva, je dejal.

"To je čisto zlo"

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da je napadanje civilne infrastrukture vojni zločin.

"To je grozljivo. To je čisto zlo. To je nedopustno," je o Trumpovih grožnjah za Al Džaziro dejala Yasmine Taeb, zakonodajna in politična direktorica organizacije MPower Change Action Fund. "To so besede zmedenega, nestabilnega norca," je poudarila.

Pozvala je k "močnejšemu odzivu" ameriških zakonodajalcev in mednarodne skupnosti na Trumpovo retoriko in politike.

Grožnja Trumpa o koncu civilizacije, objavljena na njegovem računu Truth Social, je še bolj šokantna od prejšnje, ki je bila polna kletvic, ki ne pritičejo predsedniku, pa pravi BBC-jev novinar, ki poroča o varnostnih vprašanjih Frank Gardner.

"Ali se namerava Donald Trump v zgodovino kot človek, ki je bombardiral neprecenljive ostanke starodavnih iranskih civilizacij, kot so ruševine Perzepolisa ali Unescovo svetovno dediščino, kot je mošeja v Isfahanu?" se je vprašal in dodal, da je celo Vladimir Putin v svoji brutalni vojni v Ukrajini prizanesel kulturni dediščini, kakršne so katedrale z zlatimi kupolami v Kijevu.

"Tudi če ameriški predsednik izraz 'civilizacija' uporablja ohlapno in z njim misli civilno infrastrukturo, kot so mostovi in elektrarne, še vedno tvega, da bi bilo to opredeljeno kot vojni zločin," je opozoril BBC-jev novinar.

Talibani so razstrelili ogromna kamnita kipa Bude iz 6. stoletja v Bamijanu, Islamska država pa je uničila dele starodavnega mesta Palmira iz 2. stoletja, so pri BBC še spomnili na teroristično uničevanje neprecenljive svetovne dediščine.

"To je mogoče razumeti kot grožnjo z genocidom"

Da Trumpova objava o uničenju civilizacije predstavlja še eno izjemno stopnjevanje retorike na raven, ki je bila vsaj v obdobju po drugi svetovni vojni za predsednike ZDA nepredstavljiva, pa je za BBC opozoril nekdanji pravni svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva Brian Finucane. "To grožnjo proti 'celotni civilizaciji' bi bilo mogoče razumeti kot grožnjo z genocidom," je opozoril.

ZDA so podpisnice Konvencije o genocidu iz leta 1948, ki pogodbenice zavezuje, da preprečujejo in kaznujejo kaznivo dejanje genocida, opredeljeno kot "dejanja, storjena z namenom uničiti, v celoti ali delno, nacionalno, etnično, rasno ali versko skupino".

Na vprašanje BBC, ali objava pomeni grožnjo z genocidom, je tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva odgovoril: "To ni to, kar je predsednik povedal, in ponovno preberite njegovo izjavo. Predsednik Trump je bil jasen: 47 let izsiljevanja, korupcije in smrti se bo končno končalo".

Trumpov je v objavi zapisal, da bo "nocoj celotna civilizacija pokončana in se ne bo nikoli več vrnila". Dodal je, da si tega sicer ne želi, a meni, da se bo najverjetneje zgodilo.

Tudi če gre zgolj za blef ali za pogajalsko taktiko, takšna retorika še dodatno povečuje zaskrbljenost glede morebitnega razkrajanja mednarodnih norm o vojskovanju, še opozarjajo pri britanskem BBC.

Bi z bombardiranjem Irana dosegli vojaške cilje?

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko Iran z napadi na infrastrukturo "vrnili v kameno dobo", odpirajo vprašanje, ali bi takšna strategija sploh dosegla vojaške cilje. Zgodovinske izkušnje kažejo, da je odgovor prej negativen, piše analitik britanskega Guardiana Peter Beaumont.

Kot poudarja, je podobno taktiko uporabil Izrael, ko je v vojni proti Hezbolahu leta 2006 bombardiral elektrarne in mostove v Libanonu, a Hezbolaha ni uničil.

Tudi ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo niso dosegli cilja, da bi se Ukrajina predala, kljub obsežnim izpadom elektrike. Podobno Američanom kljub obsežnemu uničenju ni uspelo zlomiti Vietnama.

Da "dan mostov in elektrarn" ne bi spremenil strateških odločitev iranskega režima niti ponovno odprl Hormuške ožine, pa je za Guardian dejal vojaški analitik Mick Ryan. "Politična identiteta Islamske republike Iran temelji na odporu proti ameriškemu pritisku. Taka strategija (uničevanje infrastrukture) bi iranski vladi dala najmočnejše propagandno orodje v tej vojni," je poudaril.

Skeptičen je tudi Danny Citrinowicz z izraelskega Inštituta za nacionalne varnostne študije: "Združene države nimajo verodostojne vojaške možnosti, ki bi lahko prisilila Iran v podreditev," je poudaril in dodal, da "predpostavka, da lahko zgolj pritisk zlomi Teheran, ni strategija, temveč pobožna želja".

Vojska se ne bo uprla Trumpu

Da ni veliko možnosti, da bi se kdo uprl morebitnemu ukazu Donalda Trumpa, tudi če bi šlo za skrajne poteze, pa je za N1 BiH dejal vojaški analitik Aleksandar Radić. Opozoril je, da v vojaških, hierarhičnih sistemih ukazi praviloma niso predmet razprave, ampak se izvršijo.

Trumpove izjave o uničenju civilizacije Radić razume predvsem kot ustvarjanje pritiska in negotovosti, ne pa kot jasno strategijo. Po njegovih besedah Trump deluje impulzivno, brez dosledne doktrine, pri čemer ga frustrira, da vojna ne poteka po pričakovanjih in da po več kot mesecu dni ni vidnih odločilnih rezultatov.

"Čeprav ima Iran omejene vojaške možnosti, s pomočjo raket in dronov ustvarja močan medijski učinek, kar spodkopava percepcijo ameriške moči," je dodal Radić.

Po njegovem mnenju se konflikt lahko razvije v dolgotrajno, izčrpavajočo vojno, podobno ukrajinski. Hkrati opozarja, da čeprav Bela hiša zanika uporabo jedrskega orožja, tudi najbolj radikalni scenariji niso povsem izključeni.